Welcome Guest [Log In] [Register]
Dobrodošli na forum Medžuslovjanskogo jezyka! Želajemo vam mnogo prijemnosti.
Добродошли на форум Меджусловјанского језыка! Желајемо вам много пријемности.
Welcome to Interslavic! We hope you enjoy your visit.

Sejčas pogledajete naše forum kako gosť. To znači, že imajete ograničeny dostup do někojih česti forum i ne možete koristati vse funkcije. Ako li pristupite v našu grupu, budete imati svobodny dostup do sekcij preznačenyh jedino za členov, na pr. založeňje profila, izsylaňje privatnyh poslaň i učestničstvo v glasovaňjah. Zapisaňje se jest prosto, bystro i vpolno bezplatno.

Сејчас погледајете наше форум како гость. То значи, же имајете ограничены доступ до некојих чести форум и не можете користати все функције. Ако ли приступите в нашу групу, будете имати свободны доступ до секциј презначеных једино за членов, на пр. заложеньје профила, изсыланьје приватных послань и учестничство в гласованьјах. Записаньје се јест просто, быстро и вполно безплатно.

You're currently viewing our forum as a guest. This means you are limited to certain areas of the board and there are some features you can't use. If you join our community, you'll be able to access member-only sections, and use many member-only features such as customizing your profile, sending personal messages, and voting in polls. Registration is simple, fast, and completely free.

Pristupite v našu grupu! Приступите в нашу групу! Join our community!
Ako li už jeste člen, prijavite se, že byste mogli koristati vse možnosti:
Ако ли уж јесте член, пријавите се, же бысте могли користати все можности:
If you're already a member please log in to your account to access all of our features:

Username:   Password:
Add Reply
Putovanje v Srbiju; prosim vaše komentari
Topic Started: Feb 5 2012, 07:43 AM (1,914 Views)
Siciliano

Dobra i zajmliva mysľ, prijatno sę čitaje. Ľubjų take „pųtopisy“, bųdų rĺzmyšľati o něčem podobnom. V lětu tutogo goda imajų někake plany, dljatogo bųde inspiracija. Isto možete publikovati daľe, jestli mogų poprositi. Jedino, čto byh izměnil, jest kiriličny text vloženy do latiničnogo. Mysľų, že by bylo dobro dati pod kirilicų prěpis, v slučaju togo jednogo rěčeńja ne jest prěvod potrěbny. Znajų, že boľšosť iz nas tu ne imaje problemy s čitańjem kirilice, no i tako…
Edited by Siciliano, Mar 23 2016, 12:47 PM.
Offline Profile Quote Post Goto Top
 
Moraczewski
Member Avatar

bandziol20
Mar 22 2016, 03:36 PM
do kojej juž sem privykl - which I just got used to - ko ktoroj jsem už privykl
To ne znam, či li posle treh lět se izmenili pravidla medžuslovjanskogo? Kogda sem pisal toj tekst, nikogda nikto ne pisal "jsem", i, jesli ne grešim, pisalo se "juž" a ne "už".
"I nenít pochyby, že kdokoli chce a umí, může sobě stworiti jazyk krásný, bohatý, libozwučný a wšemožně dokonalý: ale jazyk takowý nebudě wíce národnim, alebrž osobním jazykem toho kdo jej sobě udělal".
František Palacký. Posudek o českém jazyku spisovném, 1831.

[čćч]
Offline Profile Quote Post Goto Top
 
iopq
Administrator
Ja piszu jesm
Bo v c'omu žytti pomiž baletom i svobodoju zavždy potribno vybyraty svobodu, navit' jakščo ce čehoslovac'kyj general.
Sergij Žadan "Anarchy in the Ukr"
Offline Profile Quote Post Goto Top
 
Moraczewski
Member Avatar

12 augusta 2011.
Užgorod - Beregovo

Temno jutro, 4 časiny, puste ulicy. Idemo brzo peškom črez polovinu grada do stanicy. Električka ER-1 je više stara od včerašnoj, hoti i prošla kapitalny remont. Kak obyčno, naši električki sut polny kompromisov: jedin vagon je teply, drugi pusty, a v tretjem ne šumi kompresor. Idemo v treti. V počatke vagona sedijut rybari. I slyšimo epično rečenje: "Мужики! Ещё солнце не встало, а мы водку хлещем!" («Mužiki! Ješče solnce ne vstalo, a my vodku hleščem!») Zaspavali smo v obnimku s rukzakami. To je ješče samy početok volny, jedna i pol časiny jezdy do stanici Baťevo.

Probudžamo se od togo, že voz stoji na nekojej stanice. Vhodijut ljudi. Gledamo na vreme: 6:35. "Je li to Baťevo?" - "Baťevo, Baťevo!" - odpovedajut nam. Hvatamo stvari i izskakamo na nastupišče! Vo vreme!
Utro je hladno, i ješče imamo 1 časinu do nastupnogo voza. Idemo v staničny budinok, pivamo kofe. Ljudi stojut v redu k okoncu kasy, ne pridajemo tomu važnosti. 10 minut pred odbytjem, podavajut dizel-voz D1 nebeskogo kolora. Ale na nastupišče stoji kontroler! Bežim kupovati vozne karty. (6 griven - to nije cena!)

Voz se pomalu vleče po ravnine, po-levo sut vidne blizke gory, po-desno - samo ploskosť. Voz je blizko polny. Slyši se ruska, ukrajinska i madjarska beseda. Jedemo po ukrajinskoj Madjarske, byvšemu delu Austro-Madjarskoj imperiji. V impersko vreme madjary sut izdelali železnicu vdoľ celoj granicy okolo imperiji. Ale posle Prvoj Svetovoj Vojny dely toj železnicy sut byli razdany raznym državam: Madjarkse, Rumuniji i Čehoslovakiji. Posle Drugoj Svetovoj Vojny Zakarpatje oddali SSSR. Takim sposobom dnes Ukrajina ima cely del s premnožinstvom madjarskogo naselenja.

Beregovo

Beregovo ili Beregszász možno imenovati centrom madjarskogo podela Ukrajiny. Više od poloviny pasažerov voza sut izlazili tu. Pomogl sam jednoj babke iznesti torby, uslyšal v odgovor znano slovo: "Köszönöm" - "Dękujem, zahvaljujem". Ale kogda zapytali smo nektorogo muža, kak možemo dojdti do centra grada, odpovedal je čisto po russki.

Gradec mi od mahu se poljubil. Ulica Istvana Szecsenyi, koja vede v centr, je zabudovana domami XIX stoletja - kak i cely centr gradca. Napisy na prodavnicah sut podvojene na madjarskom i ukrajinskom. Glavna plošča izgleda tipično austro-madjarskoj - jesli možem tak suditi, nikogda ne byvajuč v Austriji i Madjarskoj. Veliki budynok Madjarskogo univerziteta v stile secessiji vysil se nad plošču. Hvala tomu univerzitetu madjarsko naseljenje tutogo kraja se ne asimiluje. Koliko znam, oni ne imajut problemy dobyti madjarsko gradžanstvo. Ima sovetski spomenik Velikoj Otčinskoj Vojny, a bliz jego - spomenik beregovskim madjarskim vojnikam, «якi виконували iнтернацiональний обов’язок» («jakí vikonuvali ínternacíonalnij obovjazok»).

Prekrasna novosť dlja transportnyh fanatov: v Beregove vozijut se LiAZy-677 na gazu.

Kak i vo vsakom provincijalnom grade, žitje v Beregove teče pomalu. To smo samo my šli brzo - iskali kafe, gde možemo pozajutrakati. Ale izbrali smo nepravilny smer i izšli smo iz centra. Tu stojali male jednoetažne domiki i nekoliko sovetskih hruščevok* v 3 i 5 etažev. Ukazateľ "Hotel i restoran, madjarska kuhnja" privedl nas (ne skoro) do nevelikogo domika. Da, ne tak sem si predstavjal "hotel-restoran". Všli smo. Oficiant-madjar govoril nekoju šaljenoju mešavinoju ruskogo, ukrajinskogo i madjarskogo, i jego beseda byla sovršeno nerazumlivoju. Okazalo se, že kuhnja ješče ne rabota v toj rany čas (ješče nije bylo i 9 časin jutra). Miťaj divnym obrazom je smogl (umudril se) uslyšati slovo "peľmeni", i skoro smo juž imali po tarelke togo privyčnogo nam, rusam i ukrajincam, jedanja... glupo, v madjarskom restorane!

Izdelali smo ješče neveliko kolo po gradcu i vratili se smo na glavnu ulicu, gde nemi se trebalo nadjdti ured MTS (mobiľnoj telefonnoj seti). Črnovlasa devčinka za stolom predobro govorila ruski, i jej akcent ne byl sličny s ukrajinskim "hekajučim". Završil sem pokupku i v zahvalnosť upotrebil sem to jedino znajemo madjarsko slovo: "Spasibo, ili kőszőnőm, kak u vas govorijut?" Devčinka se usmehnula: "I tak, i tak".

*hruščevka - mnogoapartmentny budinok, izdelany pri Nikite Hruščeve (1960-e lěta)
Edited by Moraczewski, Mar 24 2016, 10:12 AM.
"I nenít pochyby, že kdokoli chce a umí, může sobě stworiti jazyk krásný, bohatý, libozwučný a wšemožně dokonalý: ale jazyk takowý nebudě wíce národnim, alebrž osobním jazykem toho kdo jej sobě udělal".
František Palacký. Posudek o českém jazyku spisovném, 1831.

[čćч]
Offline Profile Quote Post Goto Top
 
bandziol20
Member Avatar

jsem je iz češskogo ;)
už, utro je v Dynamic Dictionary :P
---
vyše od poloviny pasažerov ... sut (!) izlazli (!!)
večšina putujučih izošla ?

pomagal sam - I helped - pomagal jsem

This I cannot understand :
gde nemi (?) se trebalo nadjdti (= najti*)

*forms with -idti have been introduced in Slovianski, I guess, as analogy to the basic verb idti, which is a loan from Russian (идти) where it occured in XVII c.; still, even in this case, the better option from an etymological point of view is just iti : comp. sn iti, hr ići, usb hić, old Polish ić, + all Russian prefixed verbs that have -йти (пойти, прийти, найти).
Glasovanje je čista gluposť. Voting is a pure nonsense.
Pišem slovjansky. I write Slovianski.

http://www.conlangs.fora.pl/index.php
http://steen.free.fr/interslavic/dynamic_dictionary.html
http://dict.interslavic.com/index.jsp
Offline Profile Quote Post Goto Top
 
iopq
Administrator
Pomogl jesm - I helped
Pomogl sam - I helped by myself, alone (sam)
Bo v c'omu žytti pomiž baletom i svobodoju zavždy potribno vybyraty svobodu, navit' jakščo ce čehoslovac'kyj general.
Sergij Žadan "Anarchy in the Ukr"
Offline Profile Quote Post Goto Top
 
Moraczewski
Member Avatar

iopq
Mar 26 2016, 11:22 AM
Pomogl jesm - I helped
Pomogl sam - I helped by myself, alone (sam)
kek
Srpski vplyv
"I nenít pochyby, že kdokoli chce a umí, může sobě stworiti jazyk krásný, bohatý, libozwučný a wšemožně dokonalý: ale jazyk takowý nebudě wíce národnim, alebrž osobním jazykem toho kdo jej sobě udělal".
František Palacký. Posudek o českém jazyku spisovném, 1831.

[čćч]
Offline Profile Quote Post Goto Top
 
Moraczewski
Member Avatar

bandziol20
Mar 24 2016, 01:47 PM
This I cannot understand :
gde nemi (?) se trebalo nadjdti (= najti*)
Glupy jesm. Musi byti gde mi se trebalo najti
"I nenít pochyby, že kdokoli chce a umí, může sobě stworiti jazyk krásný, bohatý, libozwučný a wšemožně dokonalý: ale jazyk takowý nebudě wíce národnim, alebrž osobním jazykem toho kdo jej sobě udělal".
František Palacký. Posudek o českém jazyku spisovném, 1831.

[čćч]
Offline Profile Quote Post Goto Top
 
kliment

Krasivyj i legko pojatnyj tekst, no imam nemnogo pytanij.

gde možemo pozajutrakati - ne razuměju
spomenik beregovskim - beregovski ot берег ?
Miťaj divnym obrazom je smogl - čto to jest Miťaj ?
zahvalnosť - hvala kako djakovati zvučit dlja Poljakov čudesno, a zahvalnost budet razumějema kak zuchwalosc (audacity). Az bych napisal obyčajno: v blagodarnosti
Velikoj Otčinskoj Vojny - jesm silno uvěren, čto okoňčenije -in bylo dlja ženskich possesivnych imen, mužska imena okoňčala sja na -ov. Velika Otčeva Vojna jest možno lučša, no po čemu upotrebljati sovětskoju propagandoju? Vtora Světova/Mirova Vojna javit sja mi kako najlučša.

"Bandziol"
 

*forms with -idti have been introduced in Slovianski, I guess, as analogy to the basic verb idti, which is a loan from Russian (идти) where it occured in XVII c.; still, even in this case, the better option from an etymological point of view is just iti : comp. sn iti, hr ići, usb hić, old Polish ić, + all Russian prefixed verbs that have -йти (пойти, прийти, найти).


Tak, formy s -iti sut etymoligično pravilne i možno ich legčeje izsloviti. Idti to jest proba regularizovanija bo d jest ve vsech inych formach.
Edited by kliment, Mar 26 2016, 11:05 PM.
Offline Profile Quote Post Goto Top
 
Moraczewski
Member Avatar

[/quote]
Quote:
 
gde možemo pozajutrakati - ne razuměju

V prošloj forme medžuslovjanskogo se pisalo: jutro, dalej: zajutrakati - to have breakfast, za to: pozajutrakati - to have breakfast finished. Nynešna forma glasi: zautrakati. Mogu to izpraviti, ale musim praviti cely tekst.

Quote:
 
spomenik beregovskim - beregovski ot берег ?

Udeli uvagu na zaglavok: Beregovo - to je ime grada, dalej: beregovski - nekto iz Beregova

Quote:
 
Miťaj divnym obrazom je smogl - čto to jest Miťaj ?

Čital li predhodny tekst? Miťaj je ime mojego suputnika.

Quote:
 
Az bych napisal obyčajno: v blagodarnosti

Je li tuto slovo razumlivo za južnyh slavjanov?

Quote:
 
Velikoj Otčinskoj Vojny

Otčina - otčinski? Začo ne? To ne vojna, v ktoroj vojevanli otci, ale vojna za Otčinu. To ne je sovetska propaganda, to je najvažnijša čęsť kultury rusov i narodov SSSR. Krome togo, Velika Otčinska Vojna je samo 1941-1945, ale Vtora Světova Vojna je 1939-1945 i vkľuča v sebe bitve v' Francije, Belgije, Afrike, na morju i t.d., ale VOV je osobno osvoboditeľna vojna SSSR.
Edited by Moraczewski, Mar 27 2016, 07:59 AM.
"I nenít pochyby, že kdokoli chce a umí, může sobě stworiti jazyk krásný, bohatý, libozwučný a wšemožně dokonalý: ale jazyk takowý nebudě wíce národnim, alebrž osobním jazykem toho kdo jej sobě udělal".
František Palacký. Posudek o českém jazyku spisovném, 1831.

[čćч]
Offline Profile Quote Post Goto Top
 
kliment

"Moraczewski"
 

V prošloj forme medžuslovjanskogo se pisalo: jutro, dalej: zajutrakati - to have breakfast, za to: pozajutrakati - to have breakfast finished. Nynešna forma glasi: zautrakati.


Ok, zajutrakati pochodit ot ruskago завтрак, no razmyšlaju po čemu někto izbral to slovo dlja prevoda 'breakfast' ? Snědanije jestvujet v boľšej količnosti jazykov: češskom, poľskom, ukrainskom i bělaruskom, a zautrak jest tolko ješče v slověnskom zajtrk.

"Moraczewski"
 

Je li tuto slovo razumlivo za južnyh slavjanov?

Blagodariti imajet cerkovnoslovjansko pochoždenije, samo blago jest južnago rodovoda - sevěrni jazyki imajut blogo ili bologo, a dariti jest možno obščeslavjansko slovo. Ne věm takože, jest li dękovati dobryj izbor dlja jednago s osnovnych, najboleje často upotrebljamych izraženij. Na dodatok, jest to germanizm.

"Moraczewski"
 

Otčina - otčinski? Začo ne? To ne vojna, v ktoroj vojevanli otci, ale vojna za Otčinu.

Jesm glup, faktično отечественная война podchodila mi k otcom i dedom, koji vojevali.
Offline Profile Quote Post Goto Top
 
Moraczewski
Member Avatar

kliment
Mar 27 2016, 11:33 AM
Ok, zajutrakati pochodit ot ruskago завтрак, no razmyšlaju po čemu někto izbral to slovo dlja prevoda 'breakfast' ? Snědanije jestvujet v boľšej količnosti jazykov: češskom, poľskom, ukrainskom i bělaruskom, a zautrak jest tolko ješče v slověnskom zajtrk.
Najprvo pisal jesm tu povesť za srbov, zato upotrebil jesm slovo zajutrak ktoro ima v južnoslavjanskih jezykah.
"I nenít pochyby, že kdokoli chce a umí, může sobě stworiti jazyk krásný, bohatý, libozwučný a wšemožně dokonalý: ale jazyk takowý nebudě wíce národnim, alebrž osobním jazykem toho kdo jej sobě udělal".
František Palacký. Posudek o českém jazyku spisovném, 1831.

[čćч]
Offline Profile Quote Post Goto Top
 
Siciliano

Nažalosť ne jest. V hrvatskom i sŕbskom jest doručak, dosti malo univerzalno slovo. Ja byh napisal prosto „sjěsti jutrenicų“. Ne znajų, jestli to jest v něktorom živom slovjanskom języku, no bylo jest upotrěbjeno v informacijah v hotelu Prima Oasis pisanyh na novoslověnskom języku i iz togo čto znajų, ľudi sųt rĺzuměli.
Offline Profile Quote Post Goto Top
 
Moraczewski
Member Avatar

Tu je jedin od mnogih prikladov slova zajutrak https://www.fitness.com.hr/prehrana/nutricionizam/Zajutrak-nezamjenjiv.aspx
"I nenít pochyby, že kdokoli chce a umí, může sobě stworiti jazyk krásný, bohatý, libozwučný a wšemožně dokonalý: ale jazyk takowý nebudě wíce národnim, alebrž osobním jazykem toho kdo jej sobě udělal".
František Palacký. Posudek o českém jazyku spisovném, 1831.

[čćч]
Offline Profile Quote Post Goto Top
 
kliment

"Moraczewski"
 

Najprvo pisal jesm tu povesť za srbov, zato upotrebil jesm slovo zajutrak ktoro ima v južnoslavjanskih jezykah.

Ne dočital jesm, čto pisal jesi v južnoj flavorizaciji, tako moji raňši kommentari velikago smysla ne imajut.

"Moraczewski"
 


Interesna věč, az našel jesm v chorvatskich hotelich ili restaurantěch tolko doručak, kogda byl jesm tamo na otpusku. Na žalosť ne ostal sja na tom forumě ni jedin Chorvat ili Serb, čto by mogl razrěšiti toj problem.
Edited by kliment, Mar 27 2016, 06:53 PM.
Offline Profile Quote Post Goto Top
 
Go to Next Page
« Previous Topic · Teksty · Next Topic »
Add Reply